Po številu prebivalstva so Vipolže največja vas v Brdih. Znamenitost naselja je grad – utrjena vila, ki je bila nekdaj gospodarsko središče tukajšnjega vinorodnega okoliša in tudi občasno bivališče grofov Thurn. Sprva je bila tu srednjeveška utrdba goriških grofov. Grofje Thurn pa so na njenem mestu kasneje zgradili letno rezidenco, ki je edini ohranjeni primer renesančne vile v Sloveniji. Vila je bila utrjena – „ville- castello“.
Vipolže pa so znane po dveh gradovih, mlajšem v gornjem delu vasi in že omenjenem gradu iz 11. stoletja v vzhodnem delu vasi. Prvič je posredno omenjen v zgodovinskih virih že leta 1170, ko je grof Ulrik Toskanski podaril naselje oglejskemu patriarhu, kar pomeni, da so Vipolže ena najstarejših briških vasi. To leto srečamo tudi viteza Henrika in njegovega sina Ulrika de Wipelsach. Grad sam je izrecno omenjen šele leta 1379.
Leta 1311 je dobil mogočno trdnjavo z dvema obrambnima stolpoma v fevd vitez Friderik Herberstein iz Solkana, po njem pa so ga upravljali razni goriški fevdniki. Poškodovano grajsko poslopje so v prvi polovici 17. stoletja predelali in prezidali v imeniten renesančni dvorec beneškega sloga, ki je lastnikom služil kot poletna rezidenca in lovski dvorec.
Mogočno enoinpolnadstropno poslopje pravokotnega tlorisa z rustičnimi vogali na južni strani varujeta pravokotna obrambna stolpa, dolgo plemenito poznorenesančno členjeno dvoriščno pročelje pa krasijo pravokoten renesančen kamnit portal z balkonom nad njim, številna velika okna s kamnitimi okvirji, na strehi pa štirje, enkratno kamnoseško izdelani dimniki v obliki obeliskov. Dvoriščnemu pročelju so prizidali dva stolpiča, ki jo je zgoraj, tako kot osrednje pročelje, obtekal konzolni venec. Dvorišče je krasil baročni vodnjak, nekdanji grajski park pa je zelo zanemarjen. Kot že rečeno so bili njegovi kasnejši lastniki Herbersteini, Della Torre, Attemsi in zadnji Teuffenbachi. V 16. in 17. stoletju je doživel vojno med cesarskimi silami in Benečani, ti so ga tudi zavzeli. Poškodovano poslopje so v prvi polovici 17. stoletja predelali v imeniten renesančni dvorec beneškega sloga, ki je služil kot poletna rezidenca. Dvorec je pravokotne oblike z dvema prislonjenima oglatima stolpičema. Pred gradom je bil nekoč čudovit park, ki ga je krasil baročni vodnjak. V 1. svetovni vojni je služil za vojaško bolnišnico in bil poškodovan zaradi bombe, kasneje ga je leta 1948 prizadel požar. Grajska arhitektura predstavljea eno najlepših vil v Sloveniji, ki je nastala med renesanso in barokom. (viri: Občina Brda, TIC Dobrovo, Goriška knjižnica Franceta Bevka)
Državni organi so sprejeli odlok s katerim so razglasili grad – vilo Vipolže za kulturni spomenik državnega pomena. V letu 2015 je bila obnova gradu in ureditev prostorov v kulturno izobraževalni center ter za potrebe lokalnih interesov in kongresnega turizma s pomočjo evropskih sredstev pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo in občine Brda zaključena. Vila je odprta za oglede in organizacijo različnih prireditev. Več informacij dobite na www.brda.si
Grad krasijo tudi mogočne več stoletne ciprese (nekateri viri najvajo celo 12. stoletje) in hrasti ter po vojni zgrajeno plesišče, ki je postalo simbol starega vipolškega gradu. Omenjenim cipresam (cupressus macrocarpa) se v vseh zapiskih posveča sicer premalo pozornosti, kajti po obstoječih podatkih naj bi bile stare blizu 1000 let in so potemtakem edinstven primer v Sloveniji in širši okolici.
V dolini za gradovoma je največje slovensko najdišče numulitov, fosilov iz eocena in oligocena. Pdobni so starim kovancem, zato so se vipolški in cerovski otroci z njimi igrali „v sovde“.
